Če bi mi nekdo pred časom omenil kakšno foto knjigo, bi se iskreno nasmehnil in rekel, da je to stvar preteklosti. Preprosto nisem videl razloga, zakaj bi se za kaj takšnega sploh odločil, če pa imamo danes na voljo toliko tehnologije. Že na telefonu je mogoče zajeti odlične in kakovostne slike, poleg tega pa jih imaš lahko shranjenih skoraj neomejeno. Mislil sem, da nikoli ne bom imel kakšne foto knjige oziroma ne bom zbiral in ustvarjal tovrstnih fotografij. Moje mnenje pa se je spremenilo, ko sem se pred časom odpravil do hiše svojih staršev. Prišel sem na obisk, pogovor se je preusmeril na stare reči in na mizi je pristala tista stara foto knjiga z mojega otroštva.

Tedaj smo si kar nekaj časa ogledovali vse tiste slike in listali album oziroma foto knjigo. To mi je bilo res zelo prijetno, saj sem odkril ogromno starih spominov, ki so mi na obraz narisali nasmešek. V tistem trenutku sem dojel, da je foto knjiga nekaj veliko več kot le album. Gre za prave spomine, ki jih ustvarjaš skozi leta, nato pa si jih lahko ogledaš v fizični obliki. Ker danes živimo v tako digitalnem svetu, je nekaj prav posebnega, ko lahko v roke primeš fizično sliko ali pa prelistaš tisto foto knjigo.

Zaradi tistega občutka, ki sem ga dobil pri mojih starših, ko smo si ogledovali slike, sem se odločil, da bom s tem začel tudi sam. Foto knjiga se mi je namreč zdela kot nekaj čisto enostavnega, zato skoraj ni treba vložiti veliko truda, da začneš zbirati tovrstne fotografije in ustvarjati lepe spomine. Danes mi to res veliko pomeni.